Je dobra praksa osnova za kakovost ali je uvajanje kakovosti in sledljivost sistemov vodenja kakovosti v praksi pogoj, da le ta postane dobra? Odgovore so se namenili poiskati na letošnji letni konferenci “Dobre prakse”, na katero je povabilo Pomursko društvo za kakovost v sodelovanju s centrom ŠPIC in Ekonomsko šolo Murska Sobota, Višjo strokovno šolo. Na jubilejni 20. konferenci so si kakovost približali na različne načine.

Tako kot dr. Daniela Zavec Pavlinićeva, se je tudi Indira Flis iz podjetja Plastika Skaza strinjala, da je človek najpomembnejši del tako podjetja, kot konkretno njegove kakovosti. Tudi Hafner iz stranke SMC je v svojem nagovoru poudaril, da se vsak delodajalec mora zavedati, da je delavec ključ dobrega delovanja podjetja. V sedanjosti se na to žal pri večini podjetij pozablja, a se moramo vsi skupaj potruditi, da bo to v prihodnosti spet postalo pozitiven trend. Pomembno vlogo pri tem pa ima tudi vlada.

Dodaja, da tudi Pomurje ima številne prednosti, na katerih lahko gradi napredek v gospodarski panogi. Prednosti, kot so: možnost lokalne samooskrbe, turizem, energetika in tudi območje Nature 2000. Priložnosti in možnosti za kakovost je veliko, se strinja tudi župan MO Murska Sobota, in dodaja, da se lahko uresničijo le s sodelovanjem in povezovanjem.

Dobrih idej v naši regiji je veliko, in to pri vseh generacijah. O tem pričajo tudi podeljena priznanja tega dne. Najprej najmlajšim, ki so tekmovali v sklopu razpisa za vrtce, osnovne in srednje šole. Podeljenih je bilo tudi osem priznanj za inovativnost iz strani PGZja. Kot vsako leto pa so tudi letos podelili zlati znak za kakovost, ki ga je tokrat prejelo podjetje Megras d.o.o.. Kakovosti v Pomurju torej ne manjka, je pa vprašanje, ki ostaja to, ali Pomurje predstavlja okolje, ki je kakovostnim idejam prijazno.