Ancova galerija ohranja kulturno-zgodovinsko izročilo in je dediščina številnih prekmurskih družin. To so prav za prav Prekmurci - ponekod siromašni in iznajdljivi, drugje spet bogati varašanci; a vsi verni.

S prav posebnim simbolnim pomenom se torej srečamo že pri samem imenu muzeja. Boris Kučko pravi, da je njegova odločitev za zbirateljstvo dar, ki ga je v sebi odkril. In pri zbiranju starih predmetov ga pač ni mogel nihče ustaviti. Tako je sedaj na ogled postavljen sad zbirateljskega dela dobrih 20-ih let.

Med siromaštvom, bogastvom in vero se torej nahajamo, ko stopimo v Ancovo galerijo. V prostorih te galerije razstavljeni predmeti pa nas na eni strani popeljejo v stil življenja varašancev, tj. prebivalcev Turnišča, na drugi pa v življenje preprostih okoliških vaških ljudi.

V prvem delu vstopimo v Kučkovo velko ižo, ki je bila last premožne čevljarske družine - prav za prav je bila last zbirateljevih starih staršev.

Škounikof salon je pripadal družini Vojkovič oz. turniškemu organistu Štefanu Dominku.

V Rousovem salonu ali Rousovi sprejemni sobi pa je turniški trgovec Rous sprejemal poslovne stranke.

V pripravi za razstavo pa je tudi farovška kuhinja - prvo kuhinjsko pohištvo v Turnišču. Na eni strani torej stilno in estetsko pohištvo Varašancev, na drugi pa Ancova galerija kaže preprost način življenja navadnih vaščanov. Poleg nekaterih zaključenih razstavnih enot so razstavljeni še številni predmeti, ki prikazujejo preproste reči iz vsakdana preprostega prekmurskega človeka.

Prekmurci so bili res da od nekdaj iznajdljivi, delavni in marljivi. O tem torej pričajo razstaljeno kmetijsko orodje in obrtniški pripomočki: čevljarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, tkalstvo, krojaštvo, mlinarstvo, tesarstvo, kolarstvo in cehovska združenja so namreč zapolnjevali življenja Prekmurcev. Svoje mesto s prav posebnim razstavnim eksponatom pa je v Ancovi galeriji dobila lončena posoda.

A bogataš in revež sta postala enaka - v šolskih klopeh.

Da pa si je prekmurski človek med ali po napornem delu znal vzeti tudi čas za sprostitev in druženje, priča del pohištva prave vaške gostilne.

Vendar le korak vstran se v razstavni sobi ozremo po na ogled postavljeni pravi beri radijskih sprejemnikov.

Ob ogledu razstavljenih etnoloških predmetov se torej gibljemo na prelomu iz 19. v 20. stoletje in malo čez. Vendar Boris Kučko pravi, da zajeten del zbirke priča o tudi starejših časih.

Na svoj razstavni prostor pa v Ancovi galeriji čakajo še številni najdeni predmeti - nekateri tudi iz naše polpretekle zgodovine. Bo pa že držalo, da se pri vsakem zbratelju najde le en predmet, ki mu je izmed vseh najbolj ljub.

Ancovo galerijo v Nedelici večkrat obiščejo tudi osnovno- in srednješolci. Vsi ostali pa si jo lahko ogledate vsak delovnik: dopoldan ali popoldan. Dobrodošli boste kadar koli.