Begunce je tudi na južni slovenski, tj. evropski schengenski meji, zaustavila policija. Začasno so jih namestili v begunske centre po državi. Poskrbljeno je bilo za humanitarno pomoč, s severno sosedo pa so se pričela dogovarjanja o časovnih okvirih in načinih prehoda beguncev iz Slovenije v Avstrijo.

V Slovenijo je od 17. septembra pa do današnjih dni vstopilo okrog 3.600 beguncev. Največ, nekaj čez tisoč, jih je bilo Sirijcev, okrog 700 je bilo Afganistancev, nekaj manj Iračanov. Od teh je v Sloveniji za azil zaprosilo okrog 30 oseb.

Omenili smo že, da so begunski centri razporejeni širom države. Eden je tudi v Gornji Radgoni. Pogovarjali smo se z g. Domnom Torkarjem iz Civilne zaščite. Kakšne pa so razmere v radgonskem begunskem centru smo vprašali namestnika poveljnice Civilne zaščite za Občino Gornja Radgona, Marka Šajnoviča.

Za pojasnilo o vseh aktivnosti, ki jih v sklopu begunske problematike izvaja policija, smo zaprosili predstavnika policije s Policijske uprave Murska Sobota, Milana Šandorja, višjega policijskega inšpektorja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota.

V duhu reševanja povečanega pritiska beguncev na Evropo morajo policisti svoje aktivnosti neprenehoma koordinirati s svojimi kolegi iz sosednjih držav.

Glede na to, da je na Madžarskem policistom v pomoč pri varovanju državnih meja bila poslana vojska, nas je zanimalo, ali si tudi slovenska policija na mejah želi pomoč vojske. Odgovorili so nam le, da bo o tem odločala država.

Z velikim številom migrantov se sooča tudi Avstrija. O tem smo povprašali župana Bad Radkersburga in govorili še z okrajnim glavarjem tega mesta. Tokratna begunska kriza je vsekakor test za Evropsko skupnost. Postavlja se vprašanje, koliko beguncev lahko posamezna država - torej tudi Avstrija - sprejme. Avstrijski policisti s slovensko policijo in ostalimi iz uradnega štaba sodelujejo zelo dobro. O tem, kako na trenutne razmere gledajo prebivalci Bad Radkersburga in o mnenju o ponovno vzpostavljenem mejnem nadzoru, smo povprašali še namestnika poveljnika Prostovoljnih gasilcev Bad Radkersburg.

Tako slovenski kot tuji mediji poročajo o velikem številu prebežnikov. Nemški mediji poročajo o nenavadno visokem begunskem valu, katerega posledica je tudi že kar 250.000 na obravnavo čakajočih prošenj za azil. Tudi v obljubljeni deželi - Nemčiji - se begunci morajo soočiti z realnostjo. Nemški Die Welt poroča, da pred berlinskim uradom, kjer je naval beguncev, ki želijo vložiti prošnjo za azil, največji, prebežniki čakajo tudi do dva tedna. To pa načenja njihovo potrpežljivost. Tako so nekateri pričeli groziti s samomorom, dva prebežnika sta se, ker njuni prošnji še nista obdelani, želela iz 10. nadstropja pognati v globino.

V tujih medijih pa je med drugim tudi zaslediti poročanja o nasilnih dejanjih nekaterih prebežnikov in o tem, da migrantje nočejo zaprositi za azil na Danskem, saj jim Danska po svojih zakonih ne nudi večjih socialnih ugodnosti. Srbska Pravda je pisala, da je skupina migrantov skušala vstopiti v kasarno Topčider. Številni mediji tudi poročajo o protestih beguncev - med drugim tudi na mejnem prehodu Horgoš, kjer je morala policija - kot poročajo srbski mediji - zaradi izredno zaostrenih razmer uporabiti tudi solzivec. Kurdska Stranka demokratične zveze iz Sirije pa je sporočila, da je Sirec, ki ga je z otrokom v naročju pred časom madžarska snemalka obrcala, po tistem pa je v Španiji dobil službo trenerja nogometnega kluba, član islamistične skupine al Nusra.

Ob vsem tem je nezanemarljivo, kaj o migrantih mislijo prebivalci tistih mest, skozi katera begunci potujejo. Prebivalci Gornje Radgone pred kamero ne želijo govoriti.

Begunci so se na pot podali, ker so v njihovih državah zaradi vojnih razmer in zaradi nenehnih vojaških spopadov verskih ločin njihova življenja ogrožena. Zato ni razumljivo, zakaj številni begunci ob dejstvu, da vsi ne bodo mogli ostati v Nemčiji, postajajo nejevoljni. Če iščejo zaščito pred vojno vihro, potem bodo varni v vsaki državi, kjer vojne ni.

V slovenski prestolnici sta v petek potekala tudi dva shoda. Prvi z imenom Festival odprtih meja, na katerem so udeleženci opozarjali, da je postavljanje meja nesmiselno in nehumano dejanje. Udeleženci drugega shoda pa so s sloganom “Slovenija, zavaruj meje!” sporočali: “Slovenija, prebudi se! Mi, Slovenci! Za Slovenijo! Stop islamu!”

Opozorili smo že na težavne izredne situacije ob državni meji. Prav je, da prisluhnemo obema stranema: tako beguncem kot policistom. Pred nekaj dnevi je Facebook skupina Radikalna Ljubljana objavila pismo, katerega avtor naj bi bil anonimni policist. Ta piše, da je njegova žena brezposelna, z njegovo plačo pa z družino v dvosobnem podnajemniškem stanovanju životarijo. Kot policist je moral pred dnevi več kot 16 ur varovati državno mejo. Zapisal je: “Zanimivo mi je gledati uboge begunce z najnovejšimi iPhonei, medtem ko se moram jaz ubadati s stisko, ali bom sploh lahko nahranil štiri lačna usta.” Sprašuje se: “Drage Slovenke in Slovenci, je to pravično??? /.../ Potrebno je videti gozd, ne drevo! zaključuje.”

Kaj pa je ukrenila evropska politika? Pred dnevi so na Vrhu EU-ja ponovno sedli za skupno mizo in pričeli s pogovori. Ob zaključku srečanja v Bruslju so sporočili, da so se odločili za okrepitev pomoči Libanonu, Jordaniji ter Turčiji in drugim državam tega območja. Strinjali so se z okrepitvijo finančne pomoči za reševanje begunske krize, poudarili pa so tudi pomembnost krepitve varovanja zunanje evropske meje. Nov val tisočih prebežnikov pa je spet tik pred evropskimi vrati.