V drugem begunskem valu je v enajstih dneh državno mejo prestopilo nekaj več kot 83.000 migrantov. Preteklo sredo je tako v enem dnevu mejo prečkalo dobrih 12.000 beguncev. Število migrantov pa še kar ne pojenja.

V Sloveniji so begunci nastanjeni v namestitvenih centrih v Šentilju, Gornji Radgoni, Lendavi, Vrhniki in Celjskem sejmu. Sprejemajo pa jih v sprejemnih centrih v Petišovcih, Dolgi vasi, Postojni, Gruškovju, Brežicah, Dobovi, Središču ob Dravi, Obrežju, Rigoncah in drugod. Največ migrantov ob prestopu naše južne meje pride v Občino Brežice.

Župan je med drugim dejal, da je poskušal vzpostaviti kontakt z notranjo ministrico, vendar mu ta klica ni vrnila. Predsednika Vlade pa je v telefonskem pogovoru obvestil, da so razmere slabe in ga opozoril, da je tak način reševanja begunske problematike nesprejemljiv. Predsednik Vlade mu je obljubil, da si bo razmere na terenu tudi sam ogledal, kar je v preteklih dnevih tudi storil.

Občina Brežice se je z nastalimi razmerami soočila z aktivacijo vseh svojih zmogljivosti.

Janez Melanšek, vodja sprejemnega centra v Dobovi, je povedal, da je v samo enem dnevu v begunski center v Dobovi prišlo okrog 6000 beguncev. Za oskrbo teh ljudi vsakodnevno skrbijo humanitarne organizacije in Civilna zaščita.

Brežiški župan je tudi dejal, da pristojne službe drugih bolezni kot sta driska in vročina niso ugotovile. Vseeno pa bodo preventivno poskrbeli za razkuževanje prostorov, kjer se begunci zadržujejo. Opozoril je, da je smeti ogromno, v Rigoncah je po njegovih besedah vse nasmeteno. Tudi mi smo opazili, da nekateri migrantje hrano in oblačila preprosto zavržejo.Nesprejemljivo pa je tudi zažiganje za namestitev beguncev pripravljenih šotorov. Te bi naj zažgali kar begunci sami. K sreči zaradi hitrega posredovanja gasilcev in policije ni bil nihče poškodovan.

Ker je intenziteta begunskega vala na Občino Brežice zelo močna, smo župana vprašali tudi o tem, kaj bodo storili, če bi se Nemčija oz. Avstrija odločili zapreti svoje meje.

Na terenu za varnost tako beguncev kot prebivalcev skrbijo policija in pripadniki Slovenske vojske.

V Slovenski vojski so nam na vprašanje, kakšna so njihova pooblastila, odgovorili, da dnevno s Policijo na terenu sodeluje okrog 600 vojakov. Civilni zaščiti pa nudijo logistično podporo.

Težave pa se pojavljajo tudi, ker primanjkuje prostovoljcev. Na terenu jim pomagajo prostovoljci iz tujine, med drugim tudi z Madžarske. Nekateri izmed njih na svojih oblačilih nosijo napis “brez meja”.

Lokalni prebivalci pred kamero o beguncih ne želijo govoriti. Za kamero pa so v pogovorih povedali, da vsakodnevno opazujejo kolone migrantov. Pri tem poudarijo, da večinoma gre za migrante, ne za begunce. Dejali so, da je v skupinah opaziti veliko mladih mož, otrok pa je manj, kot pa o tem poročajo nekateri mediji. Negodujejo nad tem, da nekateri begunci malomarno zavžejo dano jim humanitarno pomoč, jezi pa jih tudi, da kljub številnim postavljenim vrečam za smeti le-te puščajo vse na okrog. Smeti pa potem s pločnikov in ulic čistijo tudi domačini.

Države se torej vsaka po svoje soočajo z nastalo situacijo. Dejstvo pa je, da je nemogoče, da bi tako visoko število migrantov obvladovale države posamično. Tudi zato se je v nedeljo popoldan sestal Svet EU-Balkan. Sprejeli so zaveze, da se bo povečalo sprejemne kapacitete v Grčiji, vzpostavile se bodo dodatne kontrolne točke na mejah držav Balkana, zavezali pa so se tudi k veliko bolj učinkovitemu sodelovanju pri obveščanju. Karavana gre torej naprej.