junij / 2016
27. 06. 2016

EU projekt, moj projekt 2016

Ste vedeli, da je bilo v zadnjih letih s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ali Kohezijskega sklada v Evropski uniji uresničenih že več tisoč projektov? In Slovenija je na tem področju med uspešnejšimi državami članicami. Vsi uspešni projekti si zaslužijo tudi svojo predstavitev. In da bi jih podrobneje spoznali, smo se odpravili na dan odprtih vrat z naslovom »EU projekt, moj projekt 2016.«

Drugi junijski vikend se je širom Slovenije odvijal dan odprih vrat evropskih projektov. Z javnim glasovanjem je bilo izmed 58 predlaganih za predstavitev širši javnosti izbranih 20 projektov; med njimi tudi Eko-socialna kmetija Korenika in posodobitev železniške proge Pragersko-Hodoš.

Kakšno je življenje na Koreniki, samo se vprašali. Zato nas je pot najprej vodila na Eko-socialno kmetijo Korenika, kjer so v skopu dneva odprtih vrat pripravili celodnevni pester in zanimiv predstavitveni program.

Aktivnosti dneva odprtih vrat so v dopoldanskih urah začeli s praktičnimi predstavitvami tradicionalnih obrti in rokodelstva, razstavo obrtniških izdelkov in tržnico lokalnih produktov. Organizirali so vodene sprehode po zeliščnem vrtu, kjer je zeliščar opisal svoje delo.

Stopili smo tudi v kuhinjo, kjer je bilo za izvedbo priložnostne kulinarične delavnice že vse pripravljeno. Pripravljali so pirine rogljičke s kuharico Marijo.

Kmetije brez živali si pač ne predstavljamo. Zato jih je tudi na Eko-socialni kmetiji Korenika kar precej. In skozi vodeno spoznavanje živali na kmetiji je obiskovalce popeljala njihova skrbnica Ljubka. Popoldan so nastopili še folklorne skupine, ljudski pevci in godci, zvečer pa so dogajanje zaključili s koncertom skupne Ethnotrip. Z obiskom kmetije smo se torej prepričali, da je pomen Eko-socialne kmetije Korenika tako za lokalno kot za širše okolje večplasten.

Na Eko-socialni kmetiji Korenika smo torej odkrili rezultate in koristi programskega obdobja 2007-2013. Pred nami pa je že aktualno programsko obdobje 2014-2020, v sklopu katerega so na voljo nove priložnosti in možnosti. Za nadaljnji razvoj torej potrebujemo še samo dobro pripravljene razvojne načrte. In te pripravljajo tudi na Koreniki.

Za Pomurje, Slovenijo in Madžarsko pa je korak naprej tudi Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš ter modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je namreč pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo uspešno zaključila omenjeni projekt, v okviru dneva odprtih vrat EU projekt - moj projekt pa je 10. junija potekala otvoritvena slavnostna prireditev ELOK Pragersko-Hodoš 2016. Slovesnosti se je udeležil slovenski državni vrh s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem na čelu, madžarsko delegacijo pa je vodil madžarski zunanji minister Peter Szijjart.

Zaključek projekta modernizacije, nadgradnje in elektrifikacije proge Pragersko-Hodoš je sicer sovpadel s 15. obletnico ponovne vzpostavitve železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko, 170-letnico prve vožnje vlaka po slovenskih tleh in 25. obletnico slovenske državne samostojnosti. V počastitev navedenih obletnic so odkrili spominsko ploščo, odvila pa se je tudi prva uradna vožnja električnega vlaka od Železniške postaje Murska Sobota do mejne postaje Hodoš.

Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili pred uradno slovesnostjo, je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič dejal, da smo v slovensko železniško omrežje v zadnjem obdobju investirali že 900 milijonov evrov, dve milijardi evrov pa sta že pripravljeni za podobne gospodarske in družbene razvojne projekte.

Ministrica Alenka Smerkolj pa je dodala, da je bilo v zadnjih desetih letih s pomočjo evropskih sredstev uresničenih več kot 5 tisoč projektov. Ti pa so med drugim omogočili zaposlitev 50 tisoč ljudi, dostopno čisto vodo za 400 tisoč prebivalcev in urejeno kanalizacijo za 150 tisoč ljudi.

S projektom rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje 109-kilometrske železniške proge Pragersko-Hodoš je tako posodobljen še zadnji neelektrificiran železniški del mediteranskega koridorja. Omenjeni projekt je največja infrastrukturna naložba na področju železniške infrastrukture v finančni perspektivi 2007-2013 in na področju prometne infrastrukture po izgradnji slovenskega avtocestnega križa. Celotna naložba je znašala 465 milijonov evrov, Evropska unija pa je iz Kohezijskega sklada prispevala 207,03 milijona evrov.

po arhivu novic
po arhivu videa