Spomnimo, da se je kampanja pričela zaradi načrtovanega uničenja biotske raznovrstnosti, ki bi se lahko zgodila z načrtovano gradnjo hidroelektrarne Hrastje – Mota. Slednja bi stala na slovenski strani Mure blizu avstrijske meje.

Filmski večeri v sklopu kampanje Rešimo Muro potekajo z namenom širšega ozaveščanja o biosfernem območju ter predstavili možne vplive gradnje hidroelektrarn. Filmski večeri bodo potekali v vseh občinah, ki so del predlaganega biosfernega območja.

Slovenska energetska družba Dravske elektrarne (DEM) načrtuje spremembo reke Mure v verigo osmih hidroelektrarn, predvidena vrednost naložbe je 800 milijonov evrov. Prvih šest pregrad je načrtovanih ob avstrijsko-slovenski meji med Špiljem (Spielfeldom) in Radenci ter dodatni dve na območju Slovenije med Radenci in hrvaško mejo. Že v letu 2005 je slovenska vlada podelila DEM koncesijo za gradnjo načrtovanih osmih hidroelektrarn.

Koncept Biosfernega rezervata zavzema okoli 300.000 hektarjev osrednjih in varovalnih con, in približno 700.000 hektarjev tranzicijskih con. Osrednja cona je zakonsko zaščitena in zajema obstoječe omrežje zavarovanih območij, ki predstavljajo ekološko hrbtenico rezervata in vključujejo reko ter poplavna območja, ki pa se večinoma nahajajo znotraj nasipov za zaščito pred poplavami.

Je pa filmski večer namenjen izpostavljanju različnih dejstev, ki govorijo v prid okolju, ohranjanju narave in promociji koncepta Biosferni rezervat. Hidroelektrarna bi izničila ves trud, ki je že bil vložen v ponovno vzpostavitev naravnega stanja Mure vzdolž avstrijsko-slovenske meje. V zadnji 15 letih je Avstrija s podporo Evropske unije vložila v razširitev rečne struge, obnovo prodišč in stranskih rokavov približno 8 milijonov evrov. S temi ukrepi se je uspešno ustavilo nadaljnje poglabljanje rečne struge.

Poleg izgube biotske raznovrstnosti, neodgovorno upravljanje rek povzroča precejšnjo gospodarsko škodo: znižanje ravni vode ima negativen vpliv na pitno vodo, gozdove, kmetijstvo in število rib.