Kje smo zdaj, je v bistvu dvojno vprašanje: Avtor razstavljenih slik se na eni strani sprašuje po geografskem prostoru, v katerega umešča svoje podobe, na drugi strani pa gre za retorično vprašanje, ki ga razumemo v smislu duhovnega stanja.

Čepinovo slikarstvo je - tako dr. Robert Inhof, avtor spremne besede priložnostnega kataloga Čepinovih del, - pravi obraz sveta, ki ga v vizualnem smislu zaznavamo kot izjemno tesnobnega in neprijaznega ter brez lepotnih posegov. V besednem smislu pa je ta svet predstavljen brez kakršnih koli iskanj evfemizmov. Matej Čepin nam prikazuje sodobno hipokrizijo in množično poneumljanje, ki se udejanja predvsem spričo elektronskih občil. Na njegovih slikah ne vidimo nasilja, vendar pa je slednje prisotno ravno v rafinirani tesnobnosti njegovih slik.

Čepin ne želi biti všečen, niti se ne ukvarja z ovirami, ki bi mu jih lahko postavili drugi, pač pa s tistimi, ki si jih postavi sam. Kar Matej Čepin slika - tako dr. Robert Inhof - slika izjemno suvereno in se nikoli ne zadovolji z doseženim. To trditev lahko namreč potrdimo prav z opazovanjem Čepinovega celotnega opusa od leta 2003 naprej, ko je doživel prve javne uspehe.

V sklopu Čepinove vélike razstave je tudi triptih Mojster in Margareta - slikarjev avtoportret s prijateljico.

Matej Čepin največ slika na platno. Tu in tam za podlago uporabi les, sicer pa uporablja olje, akril, smolo in vosek.

Čepin je tudi prejemnik že kar lepe bere nagrad, njegova dela pa so v javnih zbirkah Centra sodobnih umetnosti Celje, Obalne galerije Piran, ljutomerske galerije in Galerije Murska Sobota.

Ob tako bogati razstavi smo vam lahko predstavili le del te, sicer pa bo razstava Čepinovih slik v murskosoboški Galeriji odprta do 29. junija.

Sodeč po tem je torej letošnji razstavni program Galerije Murska Sobota pripravljen natančno in premišljeno.

Kje smo zdaj?