Fotografije obeh umetnikov tako prikazujejo njuno domovino, italijansko Furlanijo in slovenske Haloze. Prikazujejo pristen pogled obeh fotografov na trdo delo, ki združuje prebivalce obeh regij, v enaki meri pa jih združuje tudi tudi ljubezen do življenja na podeželju.

Stojan Kebler na razstavi v Pavlovi hiši razstavlja fotografije, katere prikazujejo motiviko, povezano s kmečkim življenjem Haložanov, prebivalcev, odmaknjenega in skoraj pozabljenega kosa Slovenije. Podobe iz fotografij dokazujejo, da je življenje v teh krajih trdo in zdi se, da ga še vedno uravnavata mistika običajev in verovanj iz davnih poganskih časov.

In ravno omenjena motivika je tista, ki je s Haložanom združila Furlana, katerega pozornost je na razstavi v Pavlovi hiši usmerjena na njegovo domovino. Njegov občutljiv, vendar obenem nečustven pogled prikazuje prizore težkega, odrekajočega se življenja na furlanskem podeželju, ki v tem času ni bilo nič kaj drugačno niti v Halozah; zato ne čudi dejstvo, da imata oba avtorja podoben pogled na svet in na odtenke življenja, ki so mnogokrat spregledani in ravno te odtenke oba umetnika zelo dobro zajemata v svojih fotografijah, katere ravno tako odsevajo življenje v Radgonskem kotu v 60. letih prejšnjega stoletja, kar je bila tudi podlaga za postavitev omenjene razstave v Pavlovi hiši.

Pavlova hiša tako združuje pripadnike Slovenske manjšine v Radgonskem kotu, manjšine, ki še danes ni priznana, vendar pa globoko v sebi ohranja prvinsko zavest o slovenski identiteti. In ravno to identiteto s svojim poslanstvom negujejo in krepijo v Pavlovi hiši.

V Pavlovi hiši pa še že pripravljajo na naslednjo večjo razstavo, katera bo prikazala življenjske poti zdomcev na Avstrijskem Štajerskem.