Človek je bitje, ki pobude realnega sveta oblikuje s čutili. Z vidom človek najceloteje in najbolj živo dojema okolje. Z vidom človek zajame 83 odstotkov vseh informacij, s sluhom 11 odstotkov, ostalih 6 odstotkov pa z ostalimi čutili. Biti slep pomeni lahko največjo možno osamo in odmaknjenost od družbe in da temu res ne bo tako, moramo ljudje razumeti pojavljanje drugačnosti v našem vsakdanu. To pa nam bo omogočeno skozi projekt "Ne tako, ampak tako".
V tednu dni se je na sedežu MDSS Murska Sobota zbralo okrog 30 dijakov, ki so se vsaj za kratek čas vživeli v svet slepih in preizkusili, kakšen je občutek "biti slep". In pravijo, da bo projekt "Ne tako, ampak tako" vsekakor vplival na njihovo nadaljnje življenje in šolanje. Dijakom sta predsednik društva Štefan Maučec in Blanka Škafar ponazorila, kako slepi in slabovidni berejo, kako poteka igranje "človek ne jezi se", kartanje ali šah. Videli pa smo tudi, kako poteka igranje namiznega tenisa.
Če želimo spoštovati neodvisnost slepih, moramo upoštevati osnovno pravilo: vsaka stvar ima svoj prostor, kjer jo je mogoče najti ob vsakem času. Dajte torej stvar nazaj tja, od koder ste jo vzeli, da bo slepa oseba to stvar potem tudi zlahka našla.
Skozi projekt "Ne tako, ampak tako" bi naj vsakdo prišel do spoznanja, da je slepe in slabovidne osebe potrebno popeljati iz ustanov v življenje. Na področju dela s slepimi in slabovidnimi osebami pa moramo slediti razvoju in oblikovati humanejšo družbo, ki bo odstranila tančice predsodkov, navad in neznanja o slepoti in bo tenkočutno prisluhnila tudi ljudem, ki na drugačen način oblikujejo podobo sveta.