Slovenija je lepa dežela. Ima ogromno neokrnjene narave, oziroma neokrnjenega rastlinskega in živalskega sveta. Vse to je po celi Sloveniji zaščiteno kot krajinski oziroma naravni parki. Tako kot je to na primer v Pomurju Krajinski park Goričko. O prednostih in koristih parkov so spregovorili udeleženci okrogle mize z naslovom “Vpetost zavarovanih območij v prostorsko načrtovanje in odločanje”, ki je potekala v Spominskem domu Štefana Küzmiča v Puconcih.

Govorniki so se zahvalili županu občine Puconci, ki je tokrat bila njihov gostitelj in dodali, da je ključna želja tega srečanja, da bi na koncu bilo čim bolj koristno za vse udeležence in obiskovalce.

Celi dve leti je nastajal tudi zbornik, v katerem je, med drugim, tudi članek puconškega župana. In tudi nekaterih ostalih pomurskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s to tematiko. Zbornik je v angleškem jeziku, nosi naslov »Integrated management of protected areas« in pravijo, da bo šel po celem svetu.

Med drugim je bilo podana tudi informacija, da bi spomladi radi organizirali mednarodno konferenco, na katero bi povabili države članice ICPEja in sosednje države Slovenije. ICPE bi se rad vključil tudi v projekt Zeleni pas oziroma Green belt, saj bi na tak način dobili dodatna razvojna sredstva in bi se ustvarila nova delovna mesta, torej tudi v Pomurju in Krajinskem parku Goričko.

Preko mednarodnega centra za promocijo podjetij pa se Sloveniji odpirajo vrata v svet. Ali bolje povedano: Slovenija odpira vrata celemu svetu, saj predstavlja stičišče za marsikatere mednarodne dogodke. In prav gotovo bi bilo škoda ta odprta vrata ne izkoristiti.

Hiter razvoj in spreminjanje načina življenja pa ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Evropi povzročata, da se stanje marsikatere rastlinske in živalske vrste slabša. In tu bo potrebno ukrepati. Kar bo možno le z dobrim sodelovanjem inštitucij tudi v prihodnje. Sekretarka Ministrstva za okolje in prostor RS je še dodala, da jim je tudi za naslednjo finančno perspektivo uspelo zagotoviti kar precej sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, zato so lahko vsi skupaj za prihodnja leta pozitivno naravnani.

Nekaj zgodb o uspehu so predstavili tudi v nadaljevanju dneva, ko so predstavili prispevke iz zbornika, ki nosi letnico 2014. Z okroglo mizo so vse vključene institucije pokazale, da se s skupnimi močmi da priti do več prednosti in koristi, kot če deluješ individualno. Cilj pa je tako ali tako skupen vsem, in sicer, da naj ohranjena narava ostane prav takšna tudi naslednja desetletja za naše zanamce.