In to po Jožefovih besedah posebno muzejsko galerijo romske zgodovine Phuro Kher, ki je urejena po vzoru prednikov, sta Jožef in njegov sin zasnovala tako, da jo sestavljata dve zaključeni in povezujoči se celoti. Prvo predstavlja zunanji razstavni prostor - kovačija.

V stanovanjskem delu muzejske galerije pa najdemo tudi komodo, še vedno delujoča gramofon in stensko uro, staro posteljo, omaro in mizo.

Jožef pa pri opisu razstavljenih predmetov ne pozabi omeniti niti indijskega meča, luči, petrolejk in svečnikov, pri tem pa poudari:

Vsem dobro znano pa je dejstvo, da Rome že od nekdaj spremlja vesela in včasih tudi otožna glasba. Ta je sestavni del njihovega vsakdana, njihovega načina življenja.

In tudi na ta del kulturne dediščine Jožef ni pozabil. V galeriji so svoje svetlo mesto našli kontrabas, harmonika, violina in kar dva primera cimbal. In ja, tudi kapelniške obleke so tukaj.

A naj si bo tako ali drugače; že s to muzejsko galerijo sta Jožef in njegov sin poskrbela, da večstoletna romska kulturna dediščina iz naših krajev ne bo utonila v pozabo, hkrati pa sta uresničila tudi željo predstaviti Rome vsem, ki jih in njihovo zgodovino želijo spoznati.