Inštitut za narodnostna vprašanja, ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin in kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko so ob 100-letnici akademika profesorja doktorja Antona Vratuše in 90-letnici Inštituta za narodnostna vprašanja zainteresirane in druge strokovnjake povabili na okroglo mizo Slovenci na avstrijskem Štajerskem med tradicijo in inovacijo, ki se je odvijala v Petanjcih v dvorani raziskovalne postale Prekmurje ZRC SAZU.

Inštitut za narodnostna vprašanja so nekoč ustanovili begunci iz Koroške in je sedaj eden najbolj znanih inštitutov tako v Evropi kot po celem svetu. Inštitut za narodnostna vprašanja daje velik poudarek ravno multikulturnemu Pomurju, najbolj pereč problem pa se pojavlja pri naših Slovencih v sosednji avstrijski Štajerski.

Profesor doktor Anton Vratuša spremlja pravice narodnih manjšin že od svojih študentskih časov, spominja se, kako so se borili, da bi celotno zadevo predstavili avstrijskim oblastem, ki ni želela priznati slovenske narodne manjšine na avstrijskem Štajerskem.

Življenje slovenske manjšine v Radgonskem kotu je bilo najbolj oteženo, predvsem pri splošnih pravicah manjšin, ki so jim drugače pripadale. Na okrogli mizi so tako ugotavljali tudi premik v zavesti avstrijske Štajerske pri polnem sprejetju Slovencev, živečih v Radgonskem kotu.

Sedaj, ko so odprte meje, saj živimo v Evropski Uniji, so se spori med tujimi državami in našimi Slovenci umirile. Na okrogli mizi so razpravljali ravno o tem ponovnem združevanju Avstrije, Madžarske in Slovenije ter o dodeljenih pravicah slovenskih narodnih manjšin.

Na okrogli mizi je bila prisotna tudi magistra slovenščine in predsednica kulturnega društva Člen 7 Susanne Weitlaner, ki koordinira slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem. Slovenci se na avstrijskem Štajerskem združujejo tudi v različna društva in klube, kjer se trudijo ohranjati materni jezik in slovensko kulturo.

Večje spremembe lahko pričakujemo ravno sedaj, ko se lahko slovenska narodna manjšina ponovno znajde na prepihu pravic, med tradicijo in prihodnostjo. Želijo si doseči, da bi tudi Slovence na avstrijskem Štajerskem obravnavali kot vsakogar drugega, saj so tudi oni ljudje.

Takšno filozofijo preobrata miselnosti pri ljudeh je težko doseči, vendar se za to strokovnjaki, kot je prof. dr. Anton Vratuša, borijo že od narodnosvobodilne vojne in odprtja meja. Vsak od sosedov mora najti čim boljšo pot in razumevanje za soseda, ki je osnovni dejavnik za dobrobit in mir vseh ljudi.