Gornji Radgoni pripada eno izmed častnih mest pri osamosvajanju Slovenije. Osamosvojitvena vojna za Slovenijo je sicer trajala deset dni, a Gornja Radgona je po njej ostala hudo in grdo razdejana. Kar pa je še huje - utrpela je smrtne žrtve. Od takrat je preteklo 25 let.

Novorojena samostojna Slovenija je bila torej napadena in pred agresorjem jo je bilo treba ubraniti. O spominih na svojo aktivno vlogo v obrambi države je spregovoril tudi gornjeradgonski župan Stanislav Rojko.

V spomin na dogodke izpred četrt stoletja pa so v Gornji Radgoni pri spominskem obeležju Nikoli več pripravili osrednjo slovesno spominsko prireditev. Ta se je začela s prihodom pohodnikov 15. spominskega pohoda ob meji, častno postrojitvijo Garde Slovenske vojske in prihodom praporščakov. Temu pa so sledili prihod predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, položitev spominskih vencev, pozdravni nagovor župana Občine Gornja Radgona in slavnostni nagovor predsednika države. A slututi je, tako predsednik Borut Pahor, da so pred nami novi izzivi, za soočenje z njimi pa moramo biti enotni in sodelovati.

Zato je tudi na tej prireditvi vse Slovence pozval k pravočasnemu razmisleku ter k sprejemanju in spoštovanju razlik, ki so sestavni del demokratične družbe.

Z enotnostjo bomo torej še tako težka vprašanja - tako predsednik države - znali obrniti sebi v prid.

Prav željo po enotnem delovanju pa je poudaril tudi gornjeradgonski župan.

V luči praznovanja omenjenih jubilejev je predsednik države gornjeradgonskemu županu Stanislavu Rojku še podaril slovensko zastavo, tj. protokolarno darilo predsednika republike. Sledila pa sta kulturni program in družabno srečanje.