Pomen travniških sadovnjakov ne sega zgolj na ozko področje naravoslovja, ampak ima tudi svoje nesporne in močno poudarjene kulturno-sociološke in ekonomske vidike, kar še posebej velja za Goričko, katero slovi po izjemni biotski pestrosti, kar potrjujejo tudi ptice v duplih starih dreves v visokodebelnih travniških sadovnjakih.

Na orintološkem taboru, kateri je potekal na Goričkem, pa so mladi raziskovalci skupaj s svojimi mentorji ugotovili, da je smrdokavra ptica selivka, katera  se vrne v Slovenijo v mesecu aprilu ali maju, odleti pa v septembru, kot njen najpogostejši plen na Goričkem pa so identificirali bramorja.

Več o raziskovalnih doživetjih in vtisih, ki jih je nanje naredila pokrajina na Goričkem, pa smo povprašali kar nadobudne raziskovalce. Peresa na glavi, katera imajo črne konice in so dvignjene v pravo perjanico, dolgi, navzdol zakrivljenem kljunu in široke, črno-bele peruti, katere v letu spominjajo na metulja, so lastnosti upkača, ki so so k raziskovanju pritegnile mlado raziskovalko Vaneso. Kot nam je znal povedati Jakob, katerega je v okviru orintološkega tabora smrdokavra zelo navdušila, gre za močno ogroženo ptico, predvsem zaradi izginjanja njenega najustreznejšega bivališča - starih travniških sadovnjakov. Je pa Jakob strnil tudi svoje vtise o izvedbi orintološkega tabora.

Izjemna pokrajinska mozaičnost, katero sestavljajo njive, travniki, drevesne mejice in potoki so odlična preddispozicija za izvajanje naravovarstvenega projekta visokodebelni biseri, kateri sloni k povrnitvi upkača kot simbola Goričkega, kateri je to v preteklosti tudi bil, danes pa ga tudi na Goričkem težko srečamo.