20-i jubilej praznuje Društvo porabskih slovenskih upokojencev ali kot oni pravijo penzionistov. In ob tej priložnosti so v razstavnem prostoru monošterskega Slovenskega kulturno-informativnega centra Lipa na martinovo odprli razstavo fotografij in ročnih del.

Fotografije s svojih mnogoterih srečanj so člani društva razdelili v več tem: prvi fotografski temi sta vodstvo in občni zbori društva, druga pustni in adventno-božični fotoutrinki, spet naslednji sklopi prikažejo njihova romarska in izletniška pota, prostočasno druženje članic in članov ob dobri hrani, pijači, glasbi in gledališkem programu, pa še bi lahko naštevali.

Ob fotografijah pa so razstavili tudi številna ročna dela, ki so jih ustvarile pridne roke domačih mojstric, članic omenjenega društva.

Z ročmini deli, kot so umetelno izvezeni namizni prti, božični in drugi okraski ter številni drugi izdelki, navdušujejo vsakega, ki si razstavo ogleda.

Ta razstava pa ima po besedah predsednice društva Klare Fodor dva osnovna namena: prvi je pokazati, kaj delajo, kod potujejo in kako se družijo, hkrati pa potrditi, da skušajo na različne načine biti v oporo in pomoč svojemu narodu v Porabju, da bi domača slovenska beseda, starodavne šege in navade, pesmi in plesi, pa tudi rokodelske spretnosti ostale čim dlje žive. Ob tem pa vse to spoznava tudi mlada generacija porabskih Slovencev, saj bo lahko samo ta vso to kulturno dediščino nesla naprej.

A k temu je svoj del dodala tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Doktorica Klaudija Sedar je namreč ob 200-letnici delovanja Jožefa Košiča v Porabju pripravila pregled njegovega življenja in dela.

Duhovnik, pisatelj, pesnik, zgodovinar, etnolog in jezikoslovec je bil Jožef Košič, ki se je 1788. leta rodil v Bogojini. Po šolaju je duhovniško službo opravljal v različnih krajih, tudi v Murski Soboti, naposled pa je od 1829. leta naprej bil župnik župnije Gornji Senik.

Košič se je zelo zanimal za zgodovino in plod njegovega raziskovanja je tudi prvi zgodovinski učbenik v prekmurskem jeziku Zgodbe vogrskoga kralestva. Ukvarjal se je tudi z etnologijo, jezikoslovjem in seveda primarno s pastoralno dejavnostjo. In prav v okviru slednjega je pomembno omeniti križev pot Postojališča razdeljena in molitvenik Molitvena knjiga.

Obe razstavi, ena ob 20-em, druga ob 200-tem jubileju, se torej pomensko in namensko dopolnjujeta, saj obe pričata o tem, da sta v Porabju živeli in še živita slovenska beseda in slovenska kultura, hkrati pa mlade slovenske Porabce spodbujata, da ju - slovensko besedo in slovensko kulturo seveda - živi dejavno nesejo naprej.