Lojze Kozar, se je rodil v Martinju na Goričkem. Po osnovni šoli je obiskoval murskosoboško in ptujsko gimnazijo, nato pa se je posvetil študiju bogoslovja. Po duhovniški posvetitvi so sledile številne službe: bil je kaplan v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah, Turnišču in drugod. Vmes je bil premeščen na Madžarsko, na koncu pa kot župnik ostal v Odrancih. Tu se je začela njegova pot pastirja, ki združuje in zida. Pri gradnji odranske cerkve so ga takratne oblasti večkrat ovirale, dodatno težo pa je na njegova ramena naložila gradbena nesreča, katere posledica so bile tudi smrtne žrtve.

Življenje mu ni prizaneslo niti z zaporom. Lojze Kozar je napisal enajst leposlovnih knjig in okrog 220 drugih zapisov. Svojo prozo in poezijo je objavljal v Koledarju Srca Jezusovega, Stopinjah, Mohorjevem koledarju, Družinski pratiki, Družini in časopisu Dom in svet. Zbiral je tudi ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja. Literarna zgodovina pa ga uvršča v t. i. ustvarjalce mohorjanske proze.

O Lojzetu Kozarju smo se v Kozarjevi spominski sobi v Srebrni hiši v Martinju pogovarjali z njegovim nečakom, odranskim župnikom in generalnim vikarjem murskosoboške škofije, Lojzetom Kozarjem ml.