Za ohranjanje slovenstva, slovenske kulture, jezika in tradicije, navsezadnje slovenske identitete v Porabju, se porabski Slovenci trudijo na številnih področjih. Tako izdajajo svoj časopis, producirajo radijski in televizijski program, prirejajo številne kulturne dogodke, posebej skrbno pa pripravljajo prireditve tradicionalnih ljudskih običajev. Ob vsem tem pa skrbijo tudi za to, da so duhovne oskrbe deležni v svojem materinem jeziku. Po odhodu duhovnika Franca Merklija porabski Slovenci sicer stalnega slovenskega duhovnika nimajo, se pa sedanji tamkajšnji duhovnik Toth uči slovenskega oz. porabskega jezika. A pri reševanju pastoralne problematike je porabskim vernikom z dogovorom murskosoboškega in sobotelskega škofa prišla naproti tudi murskosoboška škofija.

Pred devetimi leti je na pobudo tudi porabskih Slovencev prvi soboški škof dr. Marjan Turnšek takrat še generalnega vikarja Franca Režonjo določil, da prevzame skrb za slovensko bogoslužje v Monoštru. Tako se lahko od takrat naprej Slovenci v Monoštru vsako tretjo nedeljo v mesecu udeležijo slovenskega bogoslužja.

V porabskih cerkvah tako pri bogoslužju uporabljajo tudi številne v materinščini ali domačem narečju napisane priročnike.

Da pesmi ne bi utonile v pozabo, je torej poskrbel Ciril Kozar. V pesmarici Poslušajte, vsi ljudje je zbral kar 188 nabožnih in cerkvenih pesmi, opremil pa jih je tudi z notnim zapisom. Lani pa je Kozar še pripravil pesmarico z naslovom Dvanajst priredb iz porabske pesmarice.

Sodelovanje in pogovor sta po besedah škofovega vikarja za narodnosti temelj prihodnosti slovenske verske besede v Porabju. Tukaj se namreč na stičišču svojih meja srečata dve sosednji škofiji: na eni strani murskosoboška, na drugi sombotelska.

Režonja pa je kot škofov vikar za narodnosti zadolžen tudi za to, da so pastoralne dejavnosti deležni tudi pripadniki različnih narodnosti znotraj Škofije Murska Sobota.