Goričko krasi izjemna pokrajinska mozaičnost, saj ga sestavljajo njive, travniki, drevesne mejice ter potoki in to so okolja, katera so odlična preddispozicija za povrnitvev zlatovranke, katero v današnjih časih na Goričkem težko srečamo.

Včasih so bile zlatovranke zelo pogoste po celotnem Goričkem. Posedale so po žicah, vijugale in se obračale v zraku ter izvajale prave akrobatske lete, sedaj je teh ptic čedalje manj, razloge za njihovo izginjanje pa je navedel ornitolog Kristjan Malačič.

Da pa bi v našem okolju ohranili te redke vrste ptic, katere so se po 11 letih ponovno pojavile na Goričkem, lahko veliko storimo tudi sami.

Z namenom varovanja ptic in njihovih habitatov pa deluje tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, katero je s svojimi prostovoljnimi akcijami aktivno tudi na Goričkem, kjer nameščajo in vzdržujemo gnezdilnice za ogrožene vrste ptic, kosijo travnike in sodelujejo pri raziskavah ogroženih gnezdilk, kot je to tudi zlatovranka.

Gnezdilnice tako nadomeščajo naravna dupla, ki so zaradi intenzivne sečnje starih dreves vse redkejša, drevesna dupla pa so za mnoge vrste ptic in drugih živali tako edino mesto, kjer lahko uspešno speljejo naraščaj, zato pomen travniških sadovnjakov ne sega zgolj na ozko področje naravoslovja, ampak ima tudi svoje nesporne in močno poudarjene kulturno-sociološke vidike, kar še posebej velja za Goričko, kjer še najdemo zavedne gospodarje, kateri ohranjajo visokodebelne travniške sadovnjake. Eden takih gospodarjev je tudi Edi iz Serdice.

Obiskali pa smo tudi domačijo Flegar iz Gerlinec, katere tradicija seže v leto 1871, ko se je, kot pravi na podlagi pripovedovanja svojih prednikov, Štefan Dušan Flegar, dalo živeti od dela v visokodebelnih travniških sadovnjakih.

Razlika med finančno donosnostjo visokodebelnih travniških sadovnjakov nekoč in danes je tako zelo očitna, državna politika s svojim neposluhom pa te razmere še zaostruje.

O donosnosti visokodebelnih travniških sadovnjakov v preteklosti pa pričajo tudi zapisi, katere je Štefan Dušan našel na podstrešju svojega očeta.

Če je nekoč vsako kmetijsko gospodarstvo premoglo visokodebelni travniški sadovnjak, ki je imel v takratnih časih dosti večji pomen, kot ga ima danes, so ti sadovnjaki danes v večji meri zapuščeni. Vendar pa družina Flegar kljub neprijaznosti državne politike do ohranjanja starih viskodebelnih sadovnjakov, svoj sadovnjak že vrsto let skrbno neguje ter tako v krošnjah dreves ohranja pomemben življenjski habitat mnogih ogroženim živalskim vrstam.

Naravovarsteniki, kateri se ukvarjajo z ohranjanjem narave na Goričkem tako pozivajo, da ohranjamo naravna dupla, ne sekamo sadnih dreves, sadimo visokodebelne sorte, ki ne potrebujejo škropljenja in tako nudimo pticam mesto za gnezdenje ter ohranjamo kulturno dediščino naše krajine.